Ali veste, da je tresenje povsem naravni mehanizem za sproščanje organizma po stresu ali travmi? Tresenje imamo vsi – ljudje in živali – že vgrajeno v naš genetski zapis. Vendar pa smo le ljudje bitja, ki smo tresenje učinkovito zatrli.
Stres v telesu povzroči vznemirjenje. Ko se telo po stresu sprošča, se tresemo. Vsak, ki nas vidi vse tresoče, nas hiti miriti, češ saj bo vse v redu, kar pomiri se, saj ni nič hudega, nehaj se tresti. Zakaj tresenje velja za nekaj nesprejemljivega, če je povsem naravno? Običajno se tresemo tudi, ko smo vznemirjeni zaradi veselih dogodkov. Ste bili na kakšni poroki? In ste se pravzaprav zabavali, ko ste ženina in nevesto opazovali kako se jima tresejo roke. V takšnih situacijah je tresenje še nekako sprejemljivo. Le zakaj potem ob neugodnih in stresnih situacijah hitimo miriti osebe, ki se tresejo? Deluje popolnoma enak mehanizem. Organizem želi s tresenjem oddati od sebe energijo ki ga je preplavila ob vznemirjenju, grožnji, nevarnosti.
Če stresni ali travmatični izkušnji ne sledita sprostitev in počitek, v telesu ostajajo sledi oziroma ostanki napetosti, zakrčitev in energije. Pri naslednjem stresu spet nekaj napetost, zakrčitev in energije ostaja v telesu in se naloži na tisto od prej. Enostavno – napetost, zakrčitev in nesproščena energija se kopičijo. In organizem se prilagodi. Lahko se začnejo pojavljati zelo različni simptomi: bolečine v križu, hrbtenici, rokah, nogah. Nespečnost, stalna utrujenost, izgorelost. Lahko se pojavijo razne autoimune bolezni, hormonska neravnovesja, težave s kožo,…. in še bi lahko naštevali.
Se kje najdete? Mogoče še ni tako kritično, vendar niste daleč od tega? Služba, družba, družina, odnosi, šola, starši, vrstniki. Vsi nekaj zahtevajo od nas. Nemalokrat imamo občutek, da se samo razdajamo in nič ne dobimo nazaj.
Kdo bo poskrbel za nas? Drugi? Niti slučajno! Sami moramo poskrbeti zase, le tako bomo sposobni poskrbeti tudi za druge. Ja? Kdaj pa? Kot da imam časa na pretek!
Dovolite telesu da se trese! Ko ste tako vznemirjeni, da se tresete, se umaknite v miren kotiček (če je le mogoče, seveda) in dovolite telesu da se odtrese do konca. Naj organizem sam na naraven način dokonča izkušnjo , dogodek ali situacijo, ki vas je vznemirila. Če je le možno sedite, globoko dihajte in samo opazujte svoje telo. Opazujte kje se tresete (roke, noge,…) kako se tresete (hitro, počasi, drgetate, vibrirate) in DOVOLITE. Bodite nežni do sebe. To je prvi korak. In zelo pomemben. S tem dovolimo organizmu da sam dokonča in ustrezno zaključi aktualno izkušnjo.
Kaj pa vse ostalo? Kar se je v življenju naložilo v mojem telesu? Lahko si pomagate, vendar le nežno, počasi in potrpežljivo. Da, s tresenjem. Ki ga sami sprožite in sami kontrolirate. Lahko se naučite!
Več o tem prihodnjič. Imejte se radi in poskrbite zase!